Od oblikovanja ideje do danes je minilo dobro leto in v tem času se je pokazalo, da je projekt Kreativna četrt Barutana naletel na izjemen odziv tako izven meja občine kot v občini sami. Zlasti zadnje pol leta se je ideja začela udejanjati tudi v praksi, in to s podporo različnih javnih in nevladnih organizacij ter posameznikov, ki so izkazali potrebo in skupen interes za javno urbano infrastrukturo na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, neformalnega izobraževanja, podjetništva, socialnih in mladinskih programov. Glede na zgodovinski pomen smodnišnice za razvoj mesta je prenova južnega predela smodnišnice v skladu z idejo Kreativna četrt Barutana tudi razvojna prioriteta lokalne skupnosti, ki bo omogočala razvojni preboj v naslednjih desetletjih. Namen je razvijati Barutano naprej kot pilotni projekt za nov produkcijski, prireditveni, delavniški in razstavni prostor. Ideja naslavlja problem neizkoriščenega sodelovanja akterjev kreativnega in kulturnega sektorja, izključevanje večgeneracijskega pristopa, potencial aktivne mladine, zapostavljanja industrijske dediščine, pomanjkanje prostorske in organizacijske infrastrukture ter pomanjkanje sodobnih strategij in politik za kulturno, kreativno, mladinsko, socialno in družbeno produkcijo v manjših mestih Ljubljanske urbane regije. Projekt predvideva povezavo obstoječih organizacij s področja kulture (Dom Kulture Kamnik), mladine (Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik), nevladnih organizacij (Kulturno društvo Priden možic, Zavod Štajn, …) in podjetništva (Zadruga Kikštarter) na skupnem prostoru nekdanje smodnišnice in vzpostavitev manjkajočega produkcijskega centra v Kreativno četrt Barutana. Predvideva prenovo stavbe ključavničarstva/šlosarije propadle smodnišnice z namenom vzpostavitve novega manjkajočega produkcijskega centra v zaokroženo celoto.

Projekt pripravlja skupek javnih in nevladnih organizacij ter posameznikov in kot tak podira mejo nevidnega in obstranskega nevladnega sektorja in neorganizirane javnosti na eni ter nedostopnosti in ukalupljenosti javnega sektorja na drugi strani. Omogoča dostopen in varen prostor oziroma skupnost za kreiranje novih kulturnih, mladinskih, podjetniških, socialnih in družbenih programov ter hkrati demistificira probleme, ki jih ti programi nagovarjajo.

Slika: KČ Barutana včeraj danes jutri, Mladi Štajn

Razširjena ideja Kreativne četrti Barutana

Kreativno četrt Barutana se nadgradi z namembnostjo južnega dela stavb severno od šlosarije nevladnim družbenim organizacijam s programi v javnem interesu iz področij kot so (mladi, invalidi, starejši, študenti, kreativno-kulturni sektor, brezposelni) Pomembna predpostavka pri prednosti dostopa do prostora za organizacije je, da delajo vsako dnevne aktivnosti namenjene javnosti.

Prednosti so v večjem dnevnem pretoku ljudi na območju KČB, sinergije na področju povezave aktivnosti in infrastrukture, večje razpisne priložnosti, krepljenje organizacij v javnem interesu.

Slika: KČ Barutana včeraj danes jutri, Mladi Štajn

Kreativna četrt Barutana – projekt Šlosarija (mladinski in produkcijski center)

Mladinska infrastruktura v Sloveniji je sicer po oceni občin zadovoljiva, kljub temu pa občine izražajo, da bodo vanjo vlagale več sredstev. Problem, ki ga je treba izpostaviti je, da (med občinami) še vedno prevladuje mnenje, da infrastruktura, ki naj bi bila namenjena mladini, obsega predvsem športna igrišča (Murn, 2010: 108). Zato je treba okrepiti vlaganje v t. i. nešportni del te infrastrukture.

Mladinski centri (kot ena izmed ključnih oblik takšne infrastrukture) razen prostora za preživljanje prostega časa ter za kulturno in umetniško udejstvovanje mladih služijo tudi kot osnovna infrastruktura, ki sploh omogoča delovanje številnih mladinskih organizacij in društev, podporo pa nudijo tako organiziranim kot neorganiziranim skupinam mladih. Ključna težava, s katero se najpogosteje soočajo manjše slovenske občine, so relativno omejena finančna sredstva, zaradi česar je proračun najpogosteje omejen na najnujnejše investicije, iz česar pa javni prostori, namenjeni mladini, hitro izpadejo (Novoselc, 2011: 45). povzeto iz Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022

Prostor Šlosarija ima dva namena in sicer mladinski center na vzhodnem delu in večnamenska produkcijska dvorana na zahodnem delu. Vzhodni del zajema naslednje funkcijske prostore mladinskega centra pisarne, wc, učilnica za neformalno izobraževanje, večnamenski prostor za druženje. Zahodni del zajema toaletne prostore za uporabnike, pisarno produkcijske dvorane, tehnično sobo, dvorano z možnostjo predelitve, skladiščem, ataljejem, garderobo in wc za nastopajoče. Na južnem prostoru med zidom in stavbo ostane letni oder.

Idejna zasnova: Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik