V Mladinskem centru Kotlovnica smo za namene ozaveščanja mladih o tematiki prekarnega dela razpisali natečaj za dizajn na majici, ki bi na inovativen način naslavljala prekarno delo.

Na natečaj smo prejeli več inovativnih prijav, ki so vsaka na svoj način upodabljale prekarno delo, problematiko, ki zadnje čase izrazito pesti mlade. Mnoštvo različnih upodobitev hkrati prikazuje, da ima problematika prekarnosti več obrazov, kar je potrebno upoštevati pri naslavljanju prekarnega dela.

S svojim dizajnom, ki nosi naslov REFERENCE, nas je izrazito prepričal Matevž Sterle:

Nagrajen dizajn nam z močno zgodbo, domiselno grafiko in premišljeno izbiro barv (siva za sivo ekonomijo, črna za delo na črno) prikazuje problematiko na način, ki mojstrsko lovi ravnotežje med plastičnostjo prikaza in globino upodobitve.

 

Ta postane še posebno očitna, ko preberemo Matevževo osebno zgodbo prekarnosti, katero je naslovil kot Pričevanje nekega prekarca:

Z neurejenim trgom dela sem se srečal že med študijem. Stroške povezane z nabiranjem znanja na univerzi izven kraja bivanja, sem sprva pokrival z opravljanjem občasnih nalog pri različnih ponudnikih. Vrsta dela ni bila povezana s področjem študija, čas dela in višino honorarja je določil delodajalec. Nizka urna postavka je bila s strani delodajalca upravičena z bodrilno-grozilnim stavkom: »Vesel bodi, da lahko delaš, vsak je nadomestljiv.« in motivacijsko floskulo o pridobivanju izkušenj. Sedaj vidim, da se je slednje ̶ nabiranje izkušenj ̶ sprevrglo v zbirateljstvo REFERENC.

Po nekaj letih študija in izkušnjičarstva na trgu dela, sem lahko svoje univerzitetno znanje prvič unovčil v praksi. Te priložnosti sem se zelo razveselil, znano je bilo namreč, da je povezava med vrsto študija in vrsto opravljanja študentskega dela znanstvena fantastika. K enkratni priložnosti sem pristopil z entuzijazmom, želel sem se dokazati, v ponujeno urno postavko nisem podvomil, saj sem vendarle šele na začetku strokovne poti, poleg tega pa se je višina honorarja ̎skompenzirala ̎z obljubljenimi REFERENCAMI, ki me čakajo pri sodelovanju z ugledno ustanovo. Za študenta sem delal veliko in po mnenju delodajalca tudi dobro. Kmalu sem opravljal vse naloge, ki so bile navedene v pogodbah za nedoločen čas redno zaposlenih sodelavcev.

Pred zaključkom študija me je delodajalec pohvalil z dvigom urne postavke za 10% in povedal, da delo verjetno bo in da me čaka sodelovanja preko avtorske ali honorarne pogodbe. Ob tem mi je dal med vrsticami vedeti, da mu kot bodoči delavec z avtorsko ali honorarno obliko zaposlitve predstavljam velik strošek! Odločil sem se, da podaljšam študij, v miru zaključim izpite ter diplomiram … ob delo preko študenta seveda. Pogosto sem delo opravljal na terenu, stroški prevoza,
malice in nastanitve so bili del mojega honorarja. To je: »Založi, ti bomo ob zaključku projekta nakazali.« Ker sem se bal, da bom ostal brez dela in prepotrebnega honorarja za zaključek študija, sem si denar pogosto izposodil pri starših. Tako so poleg zgoraj naštetega financirali tudi REFERENCE, ki so polnile moj C.V.

Po diplomi in privilegiranem študentskem statusu mi je delodajalec zagotovil nezmožnost redne zaposlitve, a tudi možnost rednega sodelovanja, saj pridni delavci zagotavljajo kvalitetno izvedbo REFERENČNIH projektov, ki so osnova za pridobitev sredstev za realizacijo novih pomembnih projektov. Avtorska ali honorarna pogodba v tem primeru nista prišli v poštev, saj bi me moral po določenem času simbioze zaposliti. Trg dela mi je tako ponudil tri oblike zaposlitve: SP, d.o.o. ali samozaposlitev v kulturi. Odločil sem se za slednjo, saj si SP-ja in d.o.o.-ja, zaradi visokih stroškov ob odprtju in plačevanju mesečnih socialnih prispevkov, nisem mogel privoščiti. Moj honorar je bil še vedno kompromis med zaslužkom in REFERENCAMI, s katerimi pa nisem uspel ničesar privarčevati. Za samozaposlitev v kulturi sem se odločil, ker delujem v kulturnem sektorju in sem strokovnjak na področju kulture, ter zato, ker ta oblika zaposlitve nudi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Pravico lahko pridobi kulturni delavec, katerega delo v zadnjih letih pomenilo izjemen kulturni prispevek. Izjemen kulturni prispevek sem dokazal z debelo mapo REFERENC, ki so se nabirale ob napol zastonjkarskem delu.

S samozaposlitvijo pa se nisem uspel posloviti od nabiralniške dejavnosti. REFERENCE sem potreboval za vzdrževanj pravice do plačila prispevkov in pri iskanju dela pri različnih delodajalcih. Ker so se slednji zavedali mojega podrejenega položaja, so mi dobrohotno ponujali plačilo v obliki REFERENC. Kljub slabim pogojem dela sem marsikatero delo sprejel. Naučil sem se, da se z REFERENCAMI ne da nahraniti, plačati elektike, bencina in socialnih prispevkov, oditi na dopust ali ustvariti prihranke za kritje morebitne odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavedam se, da sem tudi sam kriv za situacijo v kateri sem se znašel, saj svojega dela nisem pravilno vrednotil. Naivno sem verjel v dobro ljudi in da dobro opravljeno delo pozitivno vpliva na rast vseh deležnikov v delovnem procesu na dolgi rok. V prekarnem položaju se nisem znašel prostovoljno in čez noč. Še vedno vztrajam, za ljubi kruhek in REFERENCE.

 

Prikazana grafika sedaj krasi majice udeležencev, ki so se oziroma se bodo udeležili usposabljanja o prekarnem delu med mladimi v Mladinskem centru Kotlovnica. 

 

---

Usposabljanja v mladinskem centru izvajamo v okviru večletnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih -pilotni projekt - Zavod mladinski center Kotlovnica Kamnik, ki ga sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Več informacij o projektu lahko najdeš tukaj.