Vabljeni na razstavo likovnih del dueta Divji mož in Avantgrda, ki ga tvorita Matevž Sterle in Saša Stržinar. Družabno dogajanje bosta z zvočnimi enačbami popestrila Učitelj fizike in njegov Vajenec.

Vidno-slušni eksperiment z jajci se bo odvil v Kamniku, v desnem hodniku MC Kotlovnica, v četrtek 21.11.2013, ob 19.30.

​S seboj prinesite vilice!

​O razstavi

Mesto je ostalo brez pomembne galerije, prostora, ki je imel posluh tako za tradicionalne kot tudi sodobne pristope in medije. Združeval je staro in mlado, ustvarjalce z uporabniki ter samouke z institucionalno šolanimi likovniki.

Nuja po izražanju ne zamre. Umetnost v Kamniku nastaja, a je zaradi pomanjkanja primernega prostora, primorana ostati znotraj zidov ateljejev ali pa zapustiti domače mesto in obiti njegove prebivalce.

Razstava Divjega moža in Avantgrde je nastala kot odgovor na trenutni položaj. Izpostaviti želi problematiko kamniških ustvarjalcev, predvsem mlajše generacije, ki želijo vzdrževati in dopolnjevati likovni utrip. Gre za reanimacijo desnega hodnika Mladinskega centra Kotlovnica v priložnostni galerijski prostor. Naselitev dogodka v prehodnem, vsebinsko praznem prostoru, s kulturnim in družbenim utripom, lahko razumemo kot simbolni dogodek. Poizkus odpira mnogo vprašanj, ki bodo šele z nadaljnjimi dejanji pripeljali do odgovorov in dejanskih rešitev.

Dialog Divjega moža in Avantgrde je odraz skupnega ustvarjanja. Po slogu in razmišljanju sta si različna. Avantgrda se poslužuje pestre barvne skale in čistih zamejenih ploskev, ki komunicirajo v širokem svetlobnem spektru. Barvni kontrasti zapolnjujejo intimen slikovni prostor. Oblika in barva, primarni spremenljivki njenega ustvarjanja, opredeljujeta figuro, ki je se tako kot predmeti, igrivo povezujejo v kader. Kolaži nastajajo neobremenjeno, eden za drugim. Vzrok za njihov nastanek so socialni in likovni dražljaji z okolja. Ti vsakdanji, nepomembni momenti, se z risanjem in izrezovanjem uresničijo v večne kompozicije malega formata, ki se globoko usidrajo v gledalčevo podzavest.

Divji mož ustvarja drugače. Eksperimentira le s svetlim in temnim kontrastom, ki najde prostor na barvnih izhodiščih. Monotipije so narejene na velike formate. Z iskanjem končnega izreza se pojavijo kot male končne podobe, ki dopuščajo odprto interpretacijo. Pokončni format Avantgrdinih del opredeljuje figuro v prostoru in zdi se da, Divji mož s figuraliko nima nič skupnega. Njegova figura se pojavi šele s psihološkim procesom, ki se v gledalčevi zaznavi sproža preko ležečega formata rastrsko pestrih podob.

Dela obeh avtorjev se razlikujejo in se prav zaradi razlik komplementarno dopolnjujejo. Nanizana v enakomernem repetativnem ritmu omogočajo zrcaljenje, dialog in se medsebojno bogatijo.