Režija: Toni Cahunek
,
67 minut,
Slovenija, 2010




"Prepovedovati naravo (travo) je tako, kot da bi rekli, da jutri ne sme biti dežja,” je absurdnost ilegalnega statusa marihuane komentiral eden od sogovornikov v dokumentarcu Tonija Cahunka Poročilo: žbe, v katerem avtor s podatki, statistikami, osebnimi eksperimenti ter domačimi in tujimi strokovnjaki razbija mite in strahove ter razgrinja fakte in absurde, povezane s konopljo. Cahunkovo poročilo o džojntu oziroma sestavini, ki jo ta vsebuje, je nasploh eno samo poročilo o absurdih, najbolj absurdno pa je, da se s to absurdnostjo strinjajo tudi tisti, ki rastlino preganjajo.

Absurdi. “Če kadiš džojnt v zaprtem prostoru, boš plačal dobrih 41 evrov kazni, če kadiš čik, pa 125,” je enega od (premnogih) nesmislov predstavil pohač Igor Bračič - Sadež, drugega pa kar Cahunek, ki ga je uro po skajenem džojntu nič hudega sluteči strokovnjak na testiranju vožnje pohvalil, da bi lahko šel vozit reli. Pa ga, če bi se avtor dokumentarca bal zagretosti prometne policije, ne bi smel najmanj tri tedne. Toliko časa vas bo, ne glede na to, kako prisebni ste, krvni test deklariral za zadetega zadrogiranca, si pa zato tri dni pred vožnjo v žilo lahko mirno vbrizgate heroin, ker ga ne bo detektiral nihče.

“Povsod so problemi s tem, pa jo povsod lahko dobijo, kadijo in se smejijo,” se v epilogu muzajo vsi, čeprav so se na koncu tudi brez skajenega džojnta verjetno še najbolj muzali in smejali ustvarjalci filma, potem ko so s semenkami posejali travo pred slovenskim parlamentom.

(Žurnal24.si Tina bernik)