Z otvoritvijo razstave je zaključeno večmesečno ustvarjanje z analogno fotografijo.
Udeleženci razstave Divčić Vitja, Loboda Marcel, Kolenc Primož, Peetz Benedikt, Pejić Bach Dora, Pršina Eva in Vasiljev Vojtech so se pol leta urili v teoriji in tehniki dela v temnici Foto Kluba Kamnik. Na rednih skupinskih srečanjih in individualnih mentoriranjih so spoznavali zgodovino fotografije, delo z analogno kamero in vzdrževanje le te, proces razvijanja in čiščenja 35mm črno-belega filma, specifike izdelave povečav ter pripravo in postavitev fotografske razstave. Zdaj bodo ponosno razstavili dela, ki so bila zasnovana in ustvarjena v času delavnic: v obliki mešanih povečav, fotografskih narativnih serij in inštalacij.
Vitja Divčić, Zmajemnezija
Zmaj misli, da je zmaj. Ali je zaradi tega res zmaj? Ali je zaradi tega ljubljanski?
Ali je sploh zmaj? Kdo se odloči, da je zmaj res zmaj? On ali mi? Ne vem, ne ve.
Fotografska serija Zmajemnezija odpira vprašanja identitete, pripadnosti in konstrukcije pomena. Skozi simbol (plišastega) zmaja avtor raziskuje, kaj določa bistvo nečesa – ali je identiteta stvar samopodobe ali kolektivnega prepričanja? Fotografije delujejo kot vizualna refleksija dvoma in ironije, ki gledalca vabi k razmisleku o tem, kdo pravzaprav določa resničnost.
Vitja Divčić je zaključil študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede. V svojem ustvarjalnem in osebnem procesu se ukvarja z različnimi (ne)dokončanimi projekti. Njegovo delo zaznamuje igriv pristop, ki prepleta humor in eksistencialna vprašanja.
Marcel Loboda, Kdor nima v škornju, ima v iskanju; Kar nosi Skandinavski veter
Serija fotografij galebov v različnih okoljih predstavlja zaokroženo celoto, ki odraža življenje v njegovi poenostavljeni, a hkrati protislovni podobi. Vsebina fotografij prehaja med osamljenostjo in množičnostjo, človekom in okoljem, statiko in gibanjem. Fotograf skozi igro galebov razkriva absurden značaj vsakdana. Fotografije delujejo kot meditativni zapisi sveta, ujetega med tišino in dogajanjem.
Marcel Loboda je ustvarjalec, ki združuje zanimanje za računalništvo in humanistiko. Opisuje se kot radoveden sanjač in pisec, njegov odnos do fotografije pa je dinamičen in oseben. V zadnjih letih se posveča predvsem analogni fotografiji, kjer ga privlači materialnost procesa in beleženje časa. Njegova dela odražajo način opazovanja sveta ter iskanje lastne identitete v podobah.
Benedikt Peetz, Obeskrivlig känslan av en ny trevlig fritidssysselsättning
Serija fotografij raziskuje raznolike možnosti fotografskega izraza, pri čemer posamezne podobe tvorijo odprto, a povezano celoto. Avtor prepleta tri ključne motive: dinamiko gibanja, umirjene statične prizore ter podobe, ki združujejo oboje. S tem ustvarja kontraste med energijo in kontemplacijo ter med njima vzpostavlja ravnovesje.
Benedikt Peetz je na začetku svoje fotografske poti, saj se s fotografijo ukvarja šele kratek čas. Medij je odkril kot novo strast, pri čemer pogosto uporablja preprosto opremo in pristop, ki se približuje lomografiji. Njegovo delo zaznamuje eksperimentiranje in raziskovanje različnih načinov vizualnega izraza.
Dora Pejić Bach, Rogovi Reber
Rogovi reber je serija fotografij, zasnovana kot vizualna raziskava in izhodišče za ustvarjalni cikel Naša kuča ima rogove, magično-realistično lutkovno predstavo za odrasle, ki raziskuje lažne spomine, resničnost in fikcijo. Serija je dokumentacija ustvarjalnega procesa, prostori, predmeti, lutke in simboli bodo tvorili del še neuresničene celote. Osrednjo vlogo igrajo lutke, predmeti zgodb iz Prage in ljubljanskega studia Divadlo, ter maska, ki igra vlogo povezovalnega simbola med različnimi ravnmi pripovedi.
Dora Pejić Bach je filmska animatorka in režiserka, rojena leta 1999 v Zagrebu. Deluje na področju animiranega filma, videa in gledališča ter sodeluje v umetniškem kolektivu Divadlo. V svojem delu raziskuje preplet nadrealističnih in dokumentarnih elementov ter ustvarja večplastne vizualne zgodbe.
Eva Pršina, Prebujanje tišine
Serija Prebujanje tišine združuje analogno fotografijo in ročne intervencije v enoten vizualni jezik. Črno-bela fotografija postane prostor, kjer barvna nit deluje kot sled misli ali podaljšek pogleda. S tem fotografija presega svojo ploskovitost in preko ročne geste pridobi taktilno dimenzijo. Preko uporabe belega, rumenega in cian papirja, v kombinaciji z živahno nitjo, avtorica vabi k bližnjemu pogledu, ki odpira nove plasti dimenzije.
Eva Pršina deluje na področju grafičnega oblikovanja, skozi fotografijo pa opazuje svet. Njeno delo oblikujejo izkušnje potovanj, srečanj in zgodb, ki jih beleži skozi vizualne odtise. V ustvarjanju raziskuje odnose med podobami, prostori in osebnim doživljanjem.
Vojtěch Vasiljev, Ten nepopsatelný pocit něčeho nového
Fotografije Vojtěcha odražajo neopisljiv občutek nečesa novega, izkušnjo novega okolja in novega hobija - poglabljanja v analogno fotografijo. Serija združuje utrinke krajev, ljudi in občutij, ki se povezujejo v osebno vizualno pripoved. “Poškodovane” fotografije, rezultat analognega procesa v temnici, ki ni imun na človeške napake, ter vrzeli manjkajočih posnetkov zaradi nenavitega filma niso pomanjkljivosti, temveč sestavni del umetniškega procesa.
Vojtěch Vasiljev prihaja iz Češke in trenutno deluje kot prostovoljec v Mladinskem centru Kotlovnica, kjer že več mesecev aktivno sodeluje pri programih centra. S fotografijo se je ukvarjal že prej, vendar svoje znanje in izkušnje še razvija. Njegov pristop temelji na spontanosti, raziskovanju in osebnem doživljanju sveta.
Razstavljene fotografije so bile ustvarjene v klubski temnici s poudarkom na konceptu in vsebini. Niso tehnično popolne in
namenoma ne skrivajo začetniške napake.
Potek delavnice sta vodila in mentorirala Hodžić Belmin in Valter Kolenc s podporo Dušana Letnarja.
Razstava je na ogled do 31. maja 2026.
Avtorica besedila: Rea Zupin
