Spletni kompas po prekarnosti

Se znajdeš na trgu dela?

Pred tabo je spletni kompas po prekarnosti, ki ti bo pomagal pri navigaciji na trgu dela. Spoznal_a boš temeljne pojme, sodobne trende in pasti, nenazadnje pa tudi to, kam se obrniti, če boš doživel_a kršitev pravic.

Poglejmo pa še širše!

Prekarnost je tudi izraz širšega družbenega pojava, ki spremlja proces fleksibilizacije trga dela, kjer se delovne razmere prilagajajo ekonomskim razmeram, večinoma z mantro večje učinkovitosti in ohranjanju konkurenčnosti. To pogosto vodi v izrinjanje pridobljenih pravic in prenašanje ekonomskih tveganj z delodajalcev na delavce, kar zmanjšuje njihovo varnost in stabilnost na trgu dela. Širjenje prekarnih oblik dela in slabšanje delovnih pogojev v družbi pomeni prekarizacijo dela.

Dostojno delo

Nasprotje prekarnega je dostojno delo. Pojem, ki ga promovira Mednarodna organizacija dela (ILO) označuje delo, ki zagotavlja:

pravično plačilo,
stabilno in varno zaposlitev z možnostjo napredovanja,
varne in zdrave pogoje,
socialno zaščito,
pravico do organiziranja in kolektivnih pogajanj,
spoštovanje človekovega dostojanstva.

Prekarne oblike dela pogosto ne izpolnjujejo teh meril.

OBLIKE DELA

V Sloveniji je osnovna in najpogostejša oblika zaposlitve zaposlitev za nedoločen čas.

Delovno razmerje se praviloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, saj ta oblika zagotavlja večjo stabilnost in varnost za delavca ter predvidljivost za delodajalca. Zakon sicer omogoča tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar le pod določenimi pogoji.

Če so pri delu podani elementi delovnega razmerja, se delo mora opravljati v tej obliki, razen če zakon določa drugače. Delovno razmerje vzpostavlja uravnotežen sistem pravic in obveznosti med delavcem in delodajalcem. Delavcu kot šibkejši stranki zagotavlja pravno, socialno in ekonomsko varnost – zlasti preko rednega plačevanja prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje, kar omogoča uveljavljanje temeljnih socialnih pravic. Na drugi strani pa delodajalcu omogoča stabilno in predvidljivo načrtovanje delovnih procesov.

Spoznali smo osnovno obliko dela, to je delo preko pogodbe za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poznamo pa tudi atipične oblike dela.

To so oblike dela, ki odstopajo od »standardne« zaposlitve. Sem spadajo:

zaposlitev za določen čas,
delo prek agencije za posredovanje dela (»agencijsko delo«),
samozaposlitev (zlasti lažna samozaposlitev),
študentsko delo,
delo po avtorskih ali podjemnih pogodbah (pogodbah civilnega prava).

Čeprav so te oblike zakonite, lahko v določenih primerih vodijo v prekarne pogoje.

Izpostaviti pa moramo tudi prakso, ki je nezakonita, vendar jo v praksi prav tako pogosto srečamo. Gre za prikrito delovno razmerje.

Pojavi se, ko delodajalec z delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi, čeprav delo ustreza vsem zakonskim značilnostim delovnega razmerja (npr. nadzor, redno opravljanje dela, plačilo). Namesto tega delavec dela prek pogodb civilnega prava (npr. podjemna pogodba), kar mu odvzema pravice, kot so dopust, bolniška, odpovedni roki ipd.

Poglejmo si naštete atipične oblike dela od blizu.

1. ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS

Je v osnovi najbolj podobna naši »tipični« zaposlitvi za nedoločen čas – s pomembno razliko. Delavec uživa vse pravice po zakonu, vendar se te iztečejo, ko poteče rok pogodbe o zaposlitvi. Pogodba za zaposlitev se sklene za obdobje največ dveh let, razen ko gre za projektno delo; takrat zaposlitev traja tako dolgo, kolikor traja projekt. Praviloma se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, kadar veljajo posebni pogoji (nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, sezonsko delo etc. – glej 54. člen ZDR-1!).

Čeprav zakon določa, da se pogodba sklepa za nedoločen čas in le izjemoma za določen čas, v praksi ni tako – ta oblika dela raste, posebno med mladimi.

2. DELO PREKO AGENCIJE ZA POSREDOVANJE DELA

»Agencijsko delo« je posebna oblika dela, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in »agencijo za posredovanje dela«. Delodajalec, s katerim delavec sklene pogodbo, je torej »agencija«, uporabnik/naročnik pa je podjetje, v katerem delavec opravlja delo. Pri takem delu imamo torej 3 člene: delavca, delodajalca (agencijo) in uporabnika, pri katerem delavec dela (podjetje). Tu je pomemben tudi pisni dogovor (in ne samo pogodba o zaposlitvi), ki ga imata podjetje in agencija in določa točnejše pogoje dela ter pravice in obveznosti vseh vpletenih.

Glavne kršitve prihajajo pri podaljševanju pogodb za določen čas na način, da podjetje, kjer delavec opravlja delo, zaposli istega delavca preko druge »zaposlitvene agencije«. Težava je tudi v enomesečnih pogodb. Zakonodaja sicer ne omejuje trajanje pogodbe o zaposlitvi navzdol, vendar je za delavca izredno stresno čakanje na to, ali bo njegova pogodba podaljšana ali ne vsak mesec.

3. SAMOSTOJNI PODJETNIK (S.P.)

V Sloveniji se oblike s.p. razlikujejo predvsem v davčnem in prispevkovnem režimu ter načinu poslovanja. Najpogostejše oblike so navadni s.p., normirani s.p. in popoldanski s.p.

Ko govorimo o samostojnih podjetnikih, je pomembno izpostaviti tudi pojem lažna samozaposlitev. To je primer zgoraj omenjenega prikritega delovnega razmerja, ko nekdo formalno deluje kot »samozaposlen«, v resnici pa dela kot običajen delavec – z enim naročnikom, pod njegovim nadzorom in po njegovih navodilih. Namen je pogosto izogniti se obveznostim, ki jih ima delodajalec v rednem delovnem razmerju.

4. ŠTUDENTSKO DELO

Za opravljanje študentskega dela se ne sklene pogodba o zaposlitvi, temveč se ta opravlja na podlagi študentske napotnice. Ne pozabi – napotnico za delo moraš naročiti pred začetkom opravljanja študentskega dela!

5. AVTORSKE IN PODJEMNE POGODBE

V obeh primerih gre za delo preko pogodbe civilnega prava.

Z avtorsko pogodbo o se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa mu plača honorar. Sem spadajo: govorjena ali pisana dela, predstavitve iz znanstvenega ali tehničnega področja, glasbena, gledališka ali likovna dela, arhitekturni projekti, koreografska in pantomimska dela, fotografska ali avdiovizualna dela ipd.

S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo določene stvari, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal. Največkrat se uporablja pri obrtniških delih, popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd.

Razlika je torej v vsebini dela. Podjemna pogodba obsega bolj vsesplošna dela, avtorska pa samo za avtorska dela, obeh pa se posamezniki pogosteje poslužujejo za dodatni zaslužek. Problem se pojavi, če je prisotno prikrito delovno razmerje.

DELAVSKE IN SOCIALNE PRAVICE

Delavec, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ima zagotovljen nabor zakonsko določenih delavskih in socialnih pravic, ki predstavljajo temelj njegove pravne, ekonomske in socialne varnosti.

Delavske pravice izhajajo iz delovne zakonodaje in urejajo odnos med delavcem in delodajalcem – mednje sodijo pravica do plačila, varni in zdravi delovni pogoji, organizacija delovnega časa, plačan dopust ter možnost kolektivnega organiziranja.

Socialne pravice pa predstavljajo pravice do socialne varnosti, ki izhajajo iz obveznih socialnih zavarovanj – npr. zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, nadomestilo za brezposelnost, starševska nadomestila in zaščita v primeru bolezni ali poškodbe.

Pomembno je poudariti, da vse naštete pravice v celoti veljajo le za delavce, ki imajo sklenjeno redno pogodbo o zaposlitvi. Mnogi mladi, ki delajo prek prekarnih oblik dela (npr. študentsko delo, avtorska pogodba, s. p., podjemna pogodba), teh pravic nimajo ali pa so do njih upravičeni le v zelo omejenem obsegu.

FINANČNA PISMENOST

Začnimo s primerom.

Štirje prijatelji ugotavljajo, da imajo v pogodbi definirano enako bruto plačo, ki znaša 2.000 EUR. Na račun pa vsak izmed njih prejema drugačen znesek.

Zakaj?

Na prejeto višino izplačila poleg osnovne bruto plače, določene v pogodbi, vplivajo:

povračilo stroškov (prehrana, prevoz na delo, stroški službene poti...),
delovna doba in drugi dodatki na bruto plačo (nočno delo, izmensko delo...),
delovna in poslovna uspešnost,
razne olajšave (vzdrževani družinski člani...).

Naša plača je sestavljena iz več elementov. Pomembno je, da se o njih izobrazimo, da lahko uveljavljamo svoje pravice in zaznamo morebitne kršitve.

Natančen izračun delov plače je prikazan na plačilni listi. Plačilna lista je dokument, ki ga delavec prejme ob izplačilu plače – prikazuje bruto, neto, prispevke, olajšave, davke itd.

Podrobneje si poglejmo omenjene finančne pojme.

Bruto plača pomeni osnovni znesek, določen v pogodbi o zaposlitvi. Je znesek plače pred obdavčitvijo (davki) in prispevki.

Prispevek je obvezno plačilo, namenjeno socialni varnosti – plačujemo jih vsi zaposleni, naši delodajalci in samozaposleni. V obvezna socialna zavarovanja štejemo sledeča zavarovanja: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, za primer brezposelnosti (zaposlovanje), prispevek za starševsko varstvo in po novem še prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Davek je obvezno plačilo davkoplačevalca (npr. dohodnina, DDV), katerega predpiše in pobira država in s katerim se financirajo javne storitve – izgradnja cest, delovanje šol, bolnišnic, policija, sodstvo, zdravstvo itd. Davek, vezan na plačo, imenujemo dohodnina. Višina dohodnine je odvisna od zaslužka in olajšav.

Neto je znesek, ki ga delavec prejme “na roke” – po odbitku davkov in prispevkov. Delavcu je izplačan na račun skupaj s povračilom stroškov dela (prevoz, malica…) in z dodatki.

Z izrazom bruto bruto ali dvojni bruto pa označujemo skupni strošek delodajalca (bruto plača + delodajalčeve prispevke).

Poleg osnovne plače imajo delavci s sklenjeno redno pogodbo o zaposlitvi zagotovljen tudi paket pravic, ki pomembno prispevajo k njihovi finančni varnosti. Med njimi so:

Regres za letni dopust: gre za dodatek k plači, ki ga mora delodajalec obvezno izplačati vsem zaposlenim. Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače.
Odpravnina je denarno nadomestilo, ki pripada delavcu ob prenehanju delovnega razmerja v določenih primerih – na primer pri odpovedi iz poslovnih razlogov ali ob upokojitvi.
Bolniška odsotnost: V primeru bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače. Prvih 30 dni ga praviloma krije delodajalec (običajno v višini 80% plačne osnove), nato strošek prevzame ZZZS. Za prekarne delavce (npr. delo prek s. p. ali avtorskih pogodb), je ta zaščita pogosto nedosegljiva.

KAM PO POMOČ V PRIMERU SOOČENJA S PREKARNOSTJO?

Ko se znajdemo v situaciji, kjer so naše delavske ali socialne pravice kršene ali ogrožene, se lahko obrnemo na različne institucije, organizacije in strokovne službe. Te tvorijo pomembno podporno okolje, ki pomaga delavcem – še posebej tistim v negotovih in prekarnih oblikah dela – pri zaščiti njihovih pravic.

Inšpektorat RS za delo je državni organ, ki nadzoruje spoštovanje delovne zakonodaje in obravnava kršitve pravic delavcev. V primeru kršitev na delovnem mestu delodajalca pisno pozovemo, da kršitve odpravi. Če tega ne stori, pa kršitve delavskih pravic prijavimo na Inšpektorat, ki opravi nadzor in v primeru zaznane kršitve izreče sankcijo. Prijavo lahko opravite na strani e-Uprave.

FURS (Finančna uprava Republike Slovenije) je upravni organ Ministrstva za finance, ki pristojen za nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti, finančni nadzor podjetij ter preprečevanje dela na črno. Na FURS se lahko obrnemo v primerih sumov prikritega delovnega razmerja, v primerih kršitev, povezanih z neizplačevanjem (plač, prispevkov za socialno varnost…) ali dela na črno. Prijava je lahko tudi anonimna.

Sindikat je članska delavska organizacija, ki zastopa interese delavcev. Pomaga pri kolektivnih pogajanjih, zaščiti pred neupravičenimi odpovedmi, reševanju delovnih sporov, pravnem svetovanju in podpori. V preteklosti so izborili delavske in socialne pravice, ki se nam danes zdijo samoumevne, kot so osemurni delovnik, plačan dopust, plačana bolniška, prepoved otroškega dela, izboljšanje varnosti pri delu ipd. Sindikalna svoboda (včlanjenost in delovanje v sindikatu) je temeljna delavska pravica.

Zagovornik načela enakosti je neodvisni državni organ, ki varuje pred diskriminacijo in zagotavlja enako obravnavo – tudi na delovnem mestu. Nanj se obrnemo, kadar sumimo, da smo prikrajšani zaradi osebnih okoliščin – npr. starosti, spola, narodnosti, invalidnosti ali druge osebne okoliščine. Pokličete lahko na brezplačno telefonsko številko 080 81 80 ali obiščete spletno stran.

Če se kršitve delavskih pravic ne rešijo z notranjimi postopki, nadzornimi organi in pogajanji, ima delavec vedno možnost sodnega varstva pred pristojnim delovnim sodiščem. To pomeni, da lahko na delovnem in socialnem sodišču sproži postopek zaradi neizplačil, nezakonite odpovedi, prikritega delovnega razmerja, diskriminacije in drugih kršitev. Delavec se lahko zastopa sam, lahko pa ga zastopa odvetnik ali sindikat, ob izpolnjenih kriterijih pa mu pripada brezplačna pravna pomoč.

V Sloveniji delujejo tudi številne organizacije, ki nudijo brezplačno pravno svetovanje in podporo, med katerimi sta Delavska svetovalnica in Sindikat Mladi plus. V Mladinskem centru Kotlovnica imamo vsak četrtek od 17.00 do 20.00 brezplačni svetovalni termin, nudimo pa tudi možnost individualne podpore mladim po dogovoru.

Poleg institucij so pomembna tudi orodja, s katerimi lahko samostojno preverimo svoj status, če smo v sistem ustrezno prijavljeni in če imamo plačane prispevke:

Na portalu eDavki lahko preverimo, če delodajalec plačuje prispevke za socialna zavarovanja, kakšen je naš davčni status in ali obstajajo kakšne nepravilnosti in dolgovi.
Na portalu eZPIZ lahko preverimo svojo pokojninsko dobo, ali nas je delodajalec prijavil v obvezna zavarovanja ter vplačane prispevke.
Svoj status zdravstvenega zavarovanja (če nas je delodajalec prijavil) lahko preverimo tudi na spletnih portalih ZZZS.

Prekarno delo pa je povezano tudi z višjimi stopnjami stresa, izčrpanostjo, slabšim fizičnim in duševnim zdravjem in povečanim tveganjem za nesreče pri delu, zato je pri razdelku o pomoči pomembno, da omenimo tudi kam po pomoč pri težavah v duševnem zdravju.

Telefoni za pomoč v duševni stiski:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
05 7201 720 – Društvo Tvoj Telefon (12h/dan; od ponedeljka do petka od 7.00 do 22.00 ure)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro). Imajo tudi klepetalnico.
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
080 11 55 – SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (24h/dan).

Mladim je na voljo tudi spletna stran To sem jaz, Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Na voljo je tudi spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet (031 704 707, info@posvet.org). Več virov najdete tudi na zemljevidu mreže virov pomoči.

MEDNARODNE PRILOŽNOSTI

Programi mobilnosti, prostovoljstva in usposabljanja v tujini mladim omogočajo pridobivanje novih znanj, krepitev kompetenc in širjenje zaposlitvenih priložnosti. Priložnosti so mladim dostopne brezplačno, podprte pa so s strani Evropske unije. Naš mladinski center omogoča mladim vključevanje v programe Erasmus+ Mladina in v programe Evropske solidarnostne enote (ESE).

Večina mladih je že slišala za možnost Erasmus študija v tujini, ne poznajo pa možnosti izmenjav, usposabljanj in prostovoljstev. Spoznajmo jih zdaj:

1. Mladinske izmenjave so srečanja skupin mladih, kjer udeleženci iz različnih držav preko dinamičnih metod (delavnic, vaj, ustvarjanja ipd.) raziskujejo temo, ki jih zanima (npr. človekove pravice, okolje, duševno zdravje). Trajajo od 5 do 21 dni, vsi stroški (potovanja, namestitve, hrane, delavnice) pa so kriti.

2. Aktivnosti udejstvovanja mladih se lahko odvijajo tako na domačem kot mednarodnem terenu, namen pa je spodbujanje aktivne participacije mladih v civilni družbi. Gre za projekte s trajanjem od 3 do 24 mesecev preko katerih mladi izkusijo izmenjave, sodelovanje ter kulturno in državljansko delovanje, močno pa se okrepijo njihove osebne, družbene, državljanske in digitalne kompetence.

3. DiscoverEU je pobuda, ki mladim daje možnost kratkotrajnega ali skupinskega odkrivanja Evrope z vlakom. Mladi lahko preko pobude pridobivajo neodvisnost, samozavest in razvijajo svojo odprtost do drugih kultur.

2. Mednarodna usposabljanja in seminarji (mobilnost mladinskih delavcev) so primerna za mlade, mladinske voditelje, animatrorje in vse, ki delajo z mladimi. Aktivnosti trajajo od 2 do 60 dni, pomembno pa krepijo poklicni razvoj mladinskih delavcev.

3. Evropska solidarnostna enota spodbuja individualna in skupinska prostovoljstva ter krajevne solidarnostne projekte. Prostovoljstva so lahko kratko- ali dolgoročna, posameznik pa se lahko vključi v projekte, vezane na specifično področje, ki jih zanima. Področja zavzemajo vse od kulturnih aktivnosti, podjetništva, varstva okolja, dela z migranti kot področja zdravja in dobrega počutja. Solidarnostni projekti omogočijo, da mladi razvijajo lastne ideje, izboljšajo lokalno okolje in pridobijo vodstvene kompetence.

Stroški potovanja, namestitve, hrane in stroškov delavnic/aktivnosti projekta so kriti s strani programa, kar pomeni, da je udeležba dostopna vsem mladim. Registriraj se na portalu European Youth Portal in razišči mednarodne priložnosti!

Tako! Sprehodili smo se skozi ključne teme delavskih pravic in finančne pismenosti, spoznali različne oblike dela ter pregledali, kam se lahko obrnemo po pomoč ob kršitvah na delovnem mestu ali težavah v duševnem zdravju. Upam, da bo zdaj lažje krmariti po trgu dela!

Vsebina je nastala v okviru večletnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih -pilotni projekt - Zavod mladinski center Kotlovnica Kamnik, ki ga sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Več informacij o projektu lahko najdeš tukaj